Če so dejanja konstruktivna, bo etika visoko načelna!

Mikropodjetništvo

Mikropodjetništvo

Čeprav se vsi strinjajo glede pomembnosti mikroorganizacij, tudi družinskih podjetij, se več, kot samo strinjanje niti ne zgodi. Zavedanje o pomembnosti malih struktur za pravičnost in boljše življenjske pogoje počasi zamenjuje moč, ki je neusmiljena. Tudi neuvrščeni so zginili. Ob tem pa ne pomislimo, da je neusmiljenost do nekoga drugega neusmiljenost do sebe. Vesolje deluje po mehanizmu retroaktivnosti oziroma bumeranga. V moči ni zavedanja, moč mora imeti kontrolo, kontrola pa je večina. Obstajajo ljudje, ki intuitivno uporabijo kontrolo moči, vendar ravno te moč niti ne zanima, saj jim je samoumevno biti ponižen. Moč, ki se jo ponuja v materialni obliki je velikokrat v nasprotju z naravnimi zakoni. Vendar zakaj? Zarad strahu od izgube moči.

Ali je tako tudi s segmentom mikropodjetništva?

Velikost?
Velikost ali megalomanstvo je odlika človekove (ne)kulture. »Vsega preveč« je potrošniški moto, kakšne pa so posledice oziroma kako navedeno vpliva na analitičnost in zdrav razum bomo izvedeli šele potem, ko ugotovimo, enako kot pri permisivni vzgoji, da se nam je povečalo število samomorov. Vendar bomo ukrepali šele, ko se bo zaradi samomorov število prebivalcev prepolovilo. Tudi ta del sodi v megalomanstvo.
Cilj niso potrošniške navade, čeprav nismo daleč od njih tudi ko govorimo o podjetništvu.
Ker nimamo standardnega poimenovanja za mikropodjetje (je le del EU definicije – SME*) sem za opredelitev mikropodjetja izbral naslednje parametre:

Promet (v EU/SI/ZDA), število zaposlenih:

EU/SI
Company category   Staff headcount     Turnover or Balance sheet total
Medium-sized                 < 250                                   ≤ € 50 m ≤ € 43 m
Small                                < 50                                      ≤ € 10 m ≤ € 10 m
Micro                                < 10                                       ≤ € 2 m ≤ € 2 m

Torej, naj bo naziv “mikro in srednja podjetja”, čeprav bom uporabil samo “mikro”, glede na navedbe ECEI, da je devet od desetih SME mikropodjetij, in sicer z največ 10 zaposlenimi, v angleščini pa, glede na obstoječe besedilo, kot sem že zapisal “SME”.

Raziskava (Bisnode, GSBB**, ICSB, USASBE, TheCompanyWarhouse.co.uk)

Gremo še malo naprej, kar v angleščini:
According to the European Commission Enterprise and Industry, there are more than 23 million SMEs in the EU, representing 99% of all European businesses.

Fact No. 1
The 23 million SMEs in the EU represent 99% of businesses, and are a key driver for economic growth, innovation, employment and social integration. The European Commission aims to promote successful entrepreneurship and improve the business environment for SMEs, to allow them to realize their full potential in today’s global economy.

Fact No. 2
What is even more intriguing is that nine out of ten SMEs are actually micro enterprises with less than 10 employees. Hence, the mainstays of Europe’s economy are micro firms, each providing work for two persons, in average. This is probably one of the EU’s best kept secrets!

Vir

UK Micro Business
As we reported last week 76% of businesses in the UK are owned and operated by a single person. This kind of very small business has been one of the main growth areas of UK businesses in the last 10 years as increasing numbers of people have become self employed.

Often referred to as a micro business, these very small enterprises are increasingly being recognized as a distinct business class with their own needs. As with SMEs there is no single definition of what a micro business is and different parts of the UK government use their own terminology and to describe them.

Vir

Potrebujejo veliki očala?

Velika podjetja mikrosegmenta pogosto ne zaznavajo pravilno.

Praviloma se to dogaja zaradi:

– nezmožnosti udeležbe mikropodjetnikov v raznih združenjih, kjer bi lahko postali prepoznavni kot segment, in kjer bi ta segment lahko iz prve roke tudi sami predstavili,
– zelo velike raznolikosti med storitvami mikropodjetnikov; saj nezdruženi nimajo možnosti uporabljati standardiziranega sistema, kot je to npr. standard, ki ureja določeno področje ali da bi npr. določili lastne standarde. Pri tem verjetno obstoj določenih združenj terja neko medsebojno prepoznavnost mikropodjetnikov, ki pa vseeno ostanejo neprepoznavni navzven,
– nezmožnosti vpogleda v realno stanje na trgu zaradi njegove precejšnje neurejenosti, zlasti na področju cen in same kakovosti storitev,
– za preboj/preživetje na trgu mikropodjetnik velikokrat uporabi tudi mehanizem »nizkih cen«, ki žal ni merilo kakovosti, vendar je to tako močno izhodišče, da se na podlagi tega naročniki odločajo o izbiri ponudnika iz mikrosegmenta,
– velika podjetja spodbujajo rast nizkocenovnih ponudnikov brez logičnega pomisleka, da dolgoročno podpirajo sesutje trga, ki potem ne bo zmožen kupiti niti njihovih izdelkov.

Naj pojasnim »sesutje«: manj potrošnikov, več izgorelih, bolezni, dolgoročna nesposobnost opravljanja del, psihične obremenitve in motnje, manj otrok, ni družin, vse to in še kaj drugega lahko prileti kot rezultat neenakomernosti.

S posegom na enotno področje cen se dolgoročno posega v spremembe, ki vodijo do nezavednega sprejemanja nižje kakovosti izdelkov na račun »prihranjenega zneska«. Ta fenomen obstaja v vseh segmentih države. Najbolj izražen pa je v javnem sektorju oz. pri javnem naročanju, kjer je cena upravičljivo nizka samo zato, ker nekdo tako ceno lahko ponudi. Igra brez meja se potem nikoli ne konča, saj postopki izvedbe storitev za tovrstne cene pri končnih izvajalcih ponavadi terjajo več delovnih ur, ker pa dela od doma nihče ne more nadzorovati, nimamo niti vpogleda v realno situacijo in s tem izločimo končne izvajalce iz zakonodaje, ki naj bi zagotavljala vsem obvezni počitek po 8-urnem delu itn.

Obstajajo primeri, kjer se določeni naročniki zavedajo škode, ki lahko nastane z izbiro nizkocenovnih rešitev, vendar večinoma šele takrat, ko so sami izkusili omenjeno neurejenost trga. V času preizkušanja kakovost in stroka trpita tako, da se jima dela določena škoda. Ponavadi gre za škodo pri naročnikih samih, ki pa o tem največkrat niti ne poročajo, saj v časovni stiski poiščejo drugega izvajalca ali pa sami popravijo nastalo škodo.
Neurejnost trga je poleg neprepoznavnosti mikropodjetništva samo še opozorilo, da obstaja kazalnik, ki smo ga spregledali vsi. Za stabilnost trga smo dejansko odgovorni vsi, in ne samo mikropodjetniki ter njihove odločitve o tem kako, kaj, in po kakšnih cenah bodo prodajali svoje storitve. Zato je še pomembneje poudariti, da moramo v razvoj močnega mikrosegmenta, ki po številkah EU (in širše), zajema dobrih 70 % vseh zaposlitev. Vključiti bo potrebno vse mikroigralce, saj so ti pomembni povezovalci med velikimi in majhnimi kupci oz. Slovenijo in svetom. Njihovi izdelki ali polizdelki igrajo pomembno vlogo pri izvozu in v domačem prometu.

V ZDA se tega že dolgo zavedajo, zato je tam znano pravilo, da brez mikrosegmenta ni močnega izvoza.

Primer zaščite cen (na razpisih) s strani države v ZDA

Država preprečuje nižanje tržne cene, in sicer tako, da trg določi ceno po kateri ponudnik sodeluje z državnimi organi. Ponudnik ne sme ponujati nižje cene v gospodarstvu. Če se pojavijo »anomalije«, lahko država od podjetnika zahteva vrnitev preplačil. S takšnimi dejanji država ohranja priporočene cene na trgu. Tako se zagotovi pošteno plačilo podjetju oziroma izvajalcu, ki potem s svojimi dobički vpliva na lasten razvoj v prihodnosti in posledično konkurenčnost na trgu.

Obstaja še en segment, ki močno vpliva na ravnovesje v družbi, spoštovanje mikrosegmenta in njegovo spodbujanje k rasti in sami ureditvi. To je naša želja po spremembah, pogum, ki nas bo premaknil iz cone udobja. To je sicer občutek, da nekaj ni v redu, ali intuicija, ki nam pove, kaj je prav in kaj ni.

KORISTNE POVEZAVE

Napake mikropodjetnikov

Zelo dober povzetek mikropodjetništva

Celo v nekaterih strankah naj bi spodbujali mikropodjetništvo

O zmanjšanju sive ekonomije v povezavi z mikropodjetništvom

ICSB

USASBE

What is a micro business

Pomembnost mikropodjetništva (definicije):
Importance-of-micro-small-and-medium-sized-enterprises
Why-small-business-is-important-to-the-economy

By with No Comments 0

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja