Če so dejanja konstruktivna, bo etika visoko načelna!

O avtorju

O avtorju

Avtor

Dragan Šibanc

Najprej sem zemljan. Če govorimo o nacionalni pripadnosti, bom razočaral vse, ki se borijo za avtohtonost. Moji pradedki in prababice so bili Nemci in Čehi na eni strani, ter Srbi, Makedonci in Slovenci na drugi strani. Odstotkov ne bi omenjal, vendar je v meni največ Slovenca, saj je bil edina »avtohtona vrsta« moj dedek, ki je bil čisti Slovenec, poročil pa se je z mojo babico, ki je bila Čehinja, njena mami pa je bila Nemka. Še večje razočaranje bodo doživeli tisti, ki se bojijo vsega, kar se nahaja južneje od Kolpe. Moj drugi dedek je bil Makedonec in babica Srbkinja iz družine igumanov. Tu so še moji sorodniki, ki živijo na Hrvaškem manj kot 50 let in so tja prišli iz Nemčije, saj so naši predniki zelo nagajali Hitlerju in se poročali s Čehi, Madžari, Hrvati ipd. Ker si sorodnikov ne moremo izbirati sami, se je Bog pohecal in me ustvaril tako, da se leta 1991 v vojaški šoli v Zagrebu nisem znal odločiti, ali naj se pustim cukati za rokav Hrvatom ali Srbom. Eni in drugi so bili moji prijatelji, zato sem se zaradi svoje ožje družine pri 18. letih odločil, da se bom vrnil k Makedoncem. Kljub temu, da jim je JLA odnesla vse in pustila prazne vojašnice (celo luči in stikal ni bilo), pa mi ni bilo težko pomagati pri vzpostavljanju prve makedonske vojske s kulijem in navadnim svinčnikom. Ta del življenja je bil predvsem pravi izziv: plača je bila 50 DM brez kakršnih koli drugih sredstev, vendar je bilo med ljudmi, ki države takrat še niso zapustili (*), veliko znanja in iskrenosti. Bilo je veliko upanja. Tisti Bog, ki se je prej pohecal, mi je dejansko rešil življenje, tako da mi je bilo prihranjeno trpljenje zaradi vojne, ob tem pa me je naučil o lepoti raznolikosti oziroma diverzifikaciji, kako se temu danes strokovno reče. Že zaradi svoje genetske raznolikosti, sem se po končani diplomi iz sociologije odločil, da grem k svojim sorodnikom v Slovenijo. Makedonija žal ni šla po isti poti, ki je bila sprva začrtana za Slovenijo. Čeprav se je v času, ko sem prišel sem, življenje Slovencev precej spremenilo in so ljudje dojeli, da tudi tukaj nekaj smrdi, pa življenjskih pogojev v obeh državah ni bilo mogoče primerjati.

Ne tarnam, ampak zgolj opozarjam vse, ki morda ne vidijo dlje od svojega nosu, da je za dobro državo treba zavihati rokave, imeti znanje in delati kakovostno. Slovenija marsikaj od tega ima, vendar družba še vedno ne najde rešitve zaradi svežega spomina na finančne pretrese, in tudi zgodovinske, ki jih jaz ne razumem, niti jih želim razumeti.

Ta blog torej opozarja, kaj vse se lahko zgodi, če spregledamo znanje in pustimo neznanju, da upravlja z nami, s sodržavljani, s prebivalci tega lepega planeta Zemlje. Makedonijo že od leta 1992 zaznamujejo tako imenovane »afere«, ki so se vrstile na tedenski ravni. Družba oz. človek pa se nanje ni odzival in se je sčasoma nanje »navadil«. Čeprav se sliši grdo, so v družbi obveljala pravila, da je treba imeti za uspeh zveze, da je treba za denar krasti, ter da ti posledično niti ni treba biti odgovoren za nobeno neumnost, ki jo narediš. Zveni znano? Tako so »afere« postale del življenja. Toda ne za tiste, ki so se zaradi slabih življenjskih pogojev odločili, da bodo odšli. Odšli so vsi tisti (nekatere celo osebno poznam), ki so bili pošteni in se niso želeli vtikati v antisocialna početja drugih, saj jim je bilo odveč, da bi se ukvarjali s tistimi, ki ne bi razumeli niti črke »k« kaj šele celotne besede »konstruktivnost«. Temu bi lahko rekli obdobje neznanja, ki še vedno traja. Je kot bolezen, ki je navidez neozdravljiva; ob tem pa gre opozoriti vse tiste, ki mislijo, da bodo z neznanjem spremenili družbo, naj se tega niti ne lotevajo. In še to: če kdo misli, da zna, naj svoje znanje raje preveri.

Ni znanje tisto, ki povzroča delitve med ljudmi, in ni znanje tisto, ki prinaša nekonstruktivne ideje, projekte, misli, celo politične ukrepe ali zakone. Za vse to je odgovorno neznanje. Država ali narod, ki ne soustvarja skupne blaginje, prej ali slej propade.

Narava je znanje. Vse, kar izvira iz narave, je logično. Ne slepimo se, da imamo vse mogoče računalnike, denar in da je to dovolj, ter se ne zavedamo, da oni služijo nam in ne mi njim. In še posebej, da znamo živeti brez gozdov, živali, in da se nam ni treba pogovarjati, da ni treba, da smo prijazni med sabo, in za povrh, da smo pomembni samo mi, vse ostale pa je treba nekam poslati. To je past, iz katere se nihče ne izmota.

—————

(*) Državo, ki ne ve kaj bi s seboj, ker jo vodijo nesposobni ljudje, začnejo zapuščati tisti, ki ne odgovarjajo na kritike, ki se nimajo časa ukvarjati z neumnostmi, in ki vedo, da gredo zadeve v napačno smer; torej, vsi tisti, ki bi bili lahko tej državi pravzaprav zelo koristni.

lInkedin

FB

pinterest

osebni stik

PSD Group

8
Spoštovani bralec, ta stran omogoča oceno objavljenega članka. Hvala za vaš trud.
By with No Comments 1

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja