Če so dejanja konstruktivna, bo etika visoko načelna!

Po 27. letih samostojnosti domena “konstruktiven” še vedno prosta?

Po 27. letih samostojnosti domena “konstruktiven” še vedno prosta?

Cilj spletne strani je spodbujati konstruktivnost.

Nekaj o konstruktivnosti

Konstruktivnost, kot pravi definicija, pomeni »imeti ali težiti k temu, da imamo uporaben (useful) in koristen (beneficial) namen (purpose)«. 
Kaj vse je lahko koristen namen? Vzemimo katerokoli področje življenja. Družbo recimo. Neka oseba je lahko koristna oziroma ima koristen namen, če se dnevno vsaj 50-krat pritoži, da mu ne gre, našteva, kdo vse je kriv za njegovo stanje in da ni več poštenih ljudi ter da so ga skoraj vsi razočarali. Še večjo korist imamo morda od tistih, ki celo sovražno pišejo in izdajajo knjige o invazivnih vrstah, torej tujcih. Seveda je to hec; vendar lahko vse večkrat naletimo na kruto resnico o konstruktivnih idejah, ki pravzaprav niso tako zelo konstruktivne. Marsikaj bi lahko še naštel, toda ustavimo se samo pri prvih dveh stavkih:

1. Pritožuje se, da mu ne gre, da so za to krivi drugi, da ni več poštenih in zaupanja vrednih ljudi. Taka trditev ima lahko korenine v preteklosti. Vse, kar je bilo prej, je bilo bolje, tisto, kar je zdaj, ni nič vredno. Se sliši znano? Nekoga, ki je obtičal v preteklosti lahko postavite v sedanjost s preprosto vajo, pri kateri mu nekaj časa kažete fizične predmete okrog njega, ki jih mora tudi dejansko pogledati in potrditi, da jih vidi in da se nahajajo točno tam, kamor kažete. Ko se vrne v sedanjik, recimo 12. 10. 2018 ob 13.30 uri, se lahko z njim pogovorite o njegovih težavah. Vaja lahko traja nekaj minut ali ur. Pri nekaterih ljudeh lahko traja zelo dolgo, kar je odvisno od tega, kako globoko so obtičali v preteklosti. Zakaj vrnitev v sedanji čas (present time)? Ker je očitno, da takrat, ko oseba kaže s prstom na nekaj ali nekoga, izbira napačno tarčo. Duhovi iz preteklosti mu rojijo po glavi in kažejo podobe, ki so se odvijale nekoč, ko je prvič doživel nek poraz ali neko nesrečo, ki ga je prizadela in v kateri je obstal. Zaradi boleče izkušnje je vse, kar se je dogajalo pozneje začel enačiti s to slabo izkušnjo (primer je lahko nenadna smrt bližnjega, da bo lažje razumeti; lažji primer pa bi bil gnilo jajce, tistega, ki ga poje lahko odvrne od jajc za celotno življenje). Kar pa se je zgodilo pred tem dogodkom, je razumel kot pozitivno izkušnjo, zato misli, da je bilo prej veliko bolje, kot potem, ko se je zgodila nesreča. Ta oseba ne vidi več sedanjosti in jo izenačuje s trenutkom, ko je doživela poraz. Zelo enostaven primer je primer nekoga, ki se je zaradi določene slabe izkušnje ali nesreče v trenutku dogodka tudi vdal. Čas se takrat ponavadi ustavi, telo se pomika naprej, vendar njega ni tukaj in zdaj;

2. To, da nas bo napadla neka invazivna vrsta, ni nobena novost. Kar nekaj znanstvenofantastičnih filmov je bilo posnetih na to temo. Invazivno vrsto vedno predstavljajo tujci, saj niso avtohtoni oziroma niso tisti, ki živijo in poseljujejo določeno ozemlje dlje časa. Tovrsten način razmišljanja ima korenine v nenaravnem, in sicer v strahu pred neznanim. Narava kot taka je odličen primer raznolikosti in s tem tudi skladnosti. Že sama genetika pri človeku je v knjigi Tragedija genija opisana zelo nazorno s primeri, kjer se za propad celotnih cesarstev krivi ravno to avtohtonost. Tudi nacizem, če bi uspel, bi propadel ravno na tem, nenaravnem področju. Človeška bitja in celotna narava so narejeni tako, da se morajo genetsko čim bolj mešati med seboj. Vsako odstopanje od navedenega terja svoj davek (izberemo lahko kateri koli drugi primer plemenske skupnosti in propada celotnih narodov, morda celo Atlantide; to so lahko tudi primeri civilizacij, pri katerih se je že sama konstitucija okostja, zob, čeljusti itd. v desetletjih medsebojnega razmnoževanja tako spremenila, da je mogoče videti, kako genetika vpliva na celotno populacijo).

Iz teh primerov je mogoče videti, da do odstopanja od konstruktivnih namenov prihaja pred vsem zaradi neznanja. Če pogledamo definicijo znanja, vidimo, da govori o preprostih stvareh, kot so poznavanje, zavedanje in razumevanje. Kako spoznaš, se zaveš ali razumeš nekaj? Tako da, čeprav si lenuh in se ti ne da poskrbeti zase, in se zato naslanjaš samo na informacije kot take, vsaj enkrat v življenju vstaneš in preveriš dobljene informacije. Pogledaš, preveriš, potipaš. Rezultat je vedno fenomenalen, telo oblije sreča in srce je izpolnjeno. Temu se reče spoznanje.

Že v osnovnih šolah, pred vsem pa v srednjih tehniških (strokovnih) šolah imajo zelo primeren sistem pouka, kjer teoretičnem delu sledi takojšnja praksa, kjer učenec pridobi znanje ali izkustvo tistega, o čemer so se pogovarjali v teoretičnem delu. Kaj mislite, zakaj izdelke »hand-made« tako spoštujemo? Ker so ljudje, ki imajo ročne spretnosti spoštovani že stoletja, saj svojo notranjo inteligenco z lahkoto pretvorijo v obliko določenega umetniškega izdelka ali naprave, ki lahko potem celo pomaga vsem drugim. Recimo Nikola Tesla. Dober primer celote, uporabe tako inteligence kot ročnih spretnosti. Teorije in prakse. Takšen človek lahko počne karkoli. Po drugi strani pa pomislite, kakšne ideje rojijo po glavi ljudem, ki niso šli nikoli v živalski vrt, čeprav so se v šoli, doma, in še marsikje pogovarjali o levih, žirafah in slonih. Teh pa nikoli niso videli, ne na slikah in ne v naravi. Čeprav so jim bile značilnosti vsake od naštetih živali nazorno in zelo natančno opisane, si bo vsak po svoje predstavljal slona, žirafo in leva. Vsak si bo ustvaril svojo podobo in tako je tudi prav. Ljudje smo živi in kreativni. Vsak na svoj način pa smo pri tem dejansko odvisni od informacij s katerimi razpolagamo. Nekateri hkrati preverijo še obstoj informacij, njihovo obliko, se jih dotaknejo in jih vidijo v fizičnem univerzumu. Ti nimajo težav pravilno razumeti in razumljeno tudi deliti s tistimi, ki so storili enako. Kako pa je pri tistih, ki so nekaj slišali in so si o tem ustvarili neko predstavo, ali pa jo morda celo zamenjajo za prizore iz kakšnega filma, ki so si ga ogledali nekaj let nazaj? Če bi izrekli besedo »tujci« ali pa »invazija«, bi si morda predstavljali podobe iz vojaških in akcijskih filmov, kjer nek Rambo reši svet pred vsiljivci. Od takih ljudi ne morete pričakovati, da bodo narisali slona, saj ga ne znajo. Rekli bi lahko, da je znanje zibelka konstruktivnih namenov, vendar ne samo teoretično znanje, ampak tudi praktično.

Če se vrnemo na tistega, ki informacij ne preveri in si tako ustvari podobo o invazivnih vrstah, katerih cilj je podrediti njegovo vrsto, lahko vidimo, da mu manjka razumevanja tega, da invazivna vrsta sicer lahko obstaja, vendar je ne more/sme izenačiti z vsemi tujci, ter tako ustvariti sovraštva, ki bo v očeh tistih, ki neradi preverjajo informacije zaživelo kot sovraštvo do vseh tujcev, kar bo sprožilo destruktivne sile, ki ponavadi uničijo življenjski prostor vseh, tako tujcev kot tudi avtohtonih prebivalcev.

Tak nekonstruktiven poskus smo že večkrat preživeli, preživljajo pa ga še vedno tisti, pri katerih je veliko neznanja in nerazumevanja zaradi česar postanejo žrtve manipulacij in izkoriščanj. Znanje, dragi sozemljani, je neuničljiv vir energije. Narava to ve, zato tudi obstaja.

Čeprav motive in primere iščem v svetu, v katerem živim, in bi kdo utegnil pomisliti, da zlorabljam določene predloge in informacije, torej primere, ki jih sam ocenjujem kot nekonstruktivne, s tem, da podpiram eno stran, ki jo razumem kot konstruktivno. Moj namen je združiti vse, tudi tiste, ki mislijo, da je združevanje nemogoče, saj pri tem uporabljam definicije besed za katerih menim, da jih marsikdo pozna, vendar na svoj način. Na tem blogu bomo zato imeli možnost spoznati pravi pomen nekaterih besed. Tiste, ki ne bodo objavljene, pa je mogoče poiskati tako v SSKJ, etimološkem slovarju, angleškem in še marsikakšnem drugem slovarju, da bi lahko ugotovili natančen pomen posamezne besede, ki se v družbi morda uporablja napačno oziroma je sčasoma dobila napačno konotacijo (sociološko: govorice).

Zato bodo na tej strani kakršnekoli podobnosti z resničnimi dogodki zgolj naključne.  

By with No Comments 0

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja